Palladio in njegove vile

Opis potovanja

Program po dnevih

1. 1.

   Vila Barbaro – Bassano del Grappa – Vila Godi – Vila Piovene

   (V) | 350 km Odhod iz Ljubljane v zgodnjih jutranjih urah in vožnja preko Furlanske nižine in naprej v predel nekdanje Republike sv. Marka, ki ga je v prelomnem 16. stoletju s svojo arhitekturo odločno zaznamoval veliki Andrea Palladio (1508-1580). Naš prvi ogled Palladijeve arhitekture bo v kraju Maser, kjer zgradi mogočno VILO BARBARO. Arhitekturna zasnova, ki sodi v zrelo Palladijevo obdobje, je nastala za eno najpomembnejših beneških plemiških družin, ki je bila zelo vplivna tudi na političnem in družbenem področju. Mogočna zasnova ima nekaj nenavadnih poudarkov na osrednji fasadi, a vseeno ostaja eno osrednjih del tega tipa arhitekture. Poseben čar vili daje poslikava prostorov, imeniten cikel fresk, ki sodijo med vrhunske stvaritve Veroneseja, ob vili pa se nahaja park, ki ga krasi nimfej, ki je pomemben vsebinski poudarek celotne zasnove. Sledi vožnja do mesta BASSANO DEL GRAPPA, kjer se bomo sprehodili čez sloviti leseni most, ki je nastal po Palladijevem modelu, in si privoščili kosilo. Popoldne si bomo ogledali še dve zelo zgodnji Palladijevi vili severno od Vicenze že na robu hribov, kjer se Padska nižina konča in obronki Alp začenjajo. Najprej bomo obiskali VILO GODI oz. Godi Malinverni, eno najzgodnejših arhitektur, kjer srečamo pri delu tedaj še relativno mladega Palladia na začetku njegove arhitekturne poti. V neposredni bližini stoji naslednja arhitektura VILA PIOVENE, ki je nastala v nekakšnem tekmovanju med rodbinama Godi in Piovene. Vila z mogočno ložo, ki dominira na fasadi s šestimi precej vitkimi jonskimi stebri, je bila sprva skromnejša – današnjo fasado je Palladio začel graditi šele na koncu svoje kariere ok. 1570. Vilo obdaja eleganten vrt z več zaporednimi terasami.

2. 2.

   Vicenza

   (Z-V) | 10 km Dan bomo v celoti namenili raziskovanju mesta VICENZA. Najprej se bomo zapeljali na razgledno točko Monte Berico in si ogledali tamkajšnjo baziliko ter uživali v lepem razgledu. Na obrobju mesta nas čaka Vila Rotonda, najvplivnejša Palladijeva vila, ki je bila zgled številnim drugim dvorcem še posebej v anglosaškem prostoru in izpričuje izjemno povezanost renesanse z antiko. Centralnost zasnove in velik poudarek na simetriji sta glavna značilnost stavbe, ki jo odlikuje tudi izbrana lega na lahno vzpenjajočem se pobočju. Po ogledu se bomo podali do bližnje baročne Vile Valmarana ai Nani. Ogledali si bomo sloviti cikel fresk s prizori iz antične mitologije, ki ga je leta 1757 ustvaril imenitni Gianbattista Tiepolo. V zgodovinskem središču mesta se bomo seznanili z vsemi najpomembnejšimi Palladijevimi stvaritvami. Andrea Palladio je posegal na najrazličnejša področja, od literature in arheologije pa vse do astronomije in z vseh teh področij črpal navdih za svojo klasicistično arhitekturo. Čeprav slednja, začuda, ni doživela posebej velikega odmeva v Italiji, je izjemno vplivala na razvoj umetnosti v severni Evropi in Ameriki. Še posebej v anglosaškem svetu je palladijska arhitektura prevladovala nad večino drugih umetnostnih tokov vse do 19. stoletja. V Vicenzi so izmed znanih renesančnih arhitektov izbrali prav mladega Palladija za sanacijo dotrajane gotske mestne hiše (t. i. Bazilika). Teatro Olimpico je pozno delo mojstrovega opusa (dozidave več ne doživi). Gledališče s svojo značilno razporeditvijo sedežev in odra kaže na velik vpliv antike in antične arhitekture na umetnika in je hkrati odmev renesančne ideologije obujanja antičnih idej v novo življenje. Tudi sosednjo palačo Chiericati je ustvaril Palladio. V palači hranijo zbirko slik, med katerimi izstopajo dela beneških mojstrov (Paolo Veneziano, Lotto, Bassano,Veronese, Tintoretto in Tiepolo). Zanimiva so tudi dela umetnikov drugih šol (Giordano, Memling, Jan Brueghel, Van Dyck). Vstopili bomo tudi v cerkev Santa Corona, ki se ponaša s sijajnimi oltarnimi slikami (dela Bellinija, Veroneseja ...) in izjemnim glavnim oltarjem. Po končanih ogledih povratek v hotel. Večerja in nočitev.

3. 3.

   Montagnana – Vila Badoer – Vila Emo

   (Z) | 470 km Tudi zadnji dan našega potovanja bo zaznamoval predvsem opus Palladia. Začeli ga bomo s krajšim obiskom mesteca MONTAGNANA, ki ga v celoti obdaja srednjeveško obzidje. Na njegovem robu se je kardinal Francesco Pisani odločil, postaviti elegantno vilo, in za arhitekta najel Palladia. Še malo naprej na nekdanji južni meji beneške republike v čestokrat megleni ravnici Polesine stoji VILE BADOER, ki jo je Palladio zasnoval za beneškega aristokrata Francesca Badoerja. Vila je postala središče kmetijskih posesti rodbine. Gre za pomembno arhitekturo, saj je tu Palladio prvič uporabil obliko antičnega tempeljskega portika za fasado in izjemno uspešno povezal dve po svoje nasprotujoči si funkciji takšne beneške vile: sijaj podeželskega dvorca in gospodarsko funkcijo. Pri povratku nazaj preko neskončnih ravnic beneškega ozemlja se bomo ustavili še v VILI EMO severno od Castelfranca. Ta pozna Palladijeva arhitektura velja za eno najbolj izpopolnjenih, harmonično oblikovanih vil, kjer osrednji del vile uokvirjata dve simetrični dolgi kolonadi kril. Po končanih ogledih povratek v Ljubljano. Prihod v večernih urah.

Odhodi in prijava

Statusi in cene so prevzeti neposredno iz Unitur kataloga in se osvežujejo dnevno.